do gležnja
stisnjena
all star copata
koraka
čez zelena polja

skozi iluzije
mešanico realnosti
in sanj
za to jutro

odpirajoče lovke
pošiljajo toploto
dotikajo se regrata
kot ustnice matere
čela otroka

za sajami zlata
ostaja
rumen odtis na dlani

kristalna voda
prozorno odseva
živosrebrno metaforo

ob dotiku
za oči
ovinke in solze
razbija

veseli se in joče
razkriva
neizčrpno ozadje
v drugo vesolje

drevesa kot vedno
le modro šepetajo
ob korakih
spreminjajo obliko
presegajo misli
in izginjajo iz ogledala

obstaja tudi solza
bornega
človeškega črvička
in zlati lonec
ji pravkar daje življenje

ivan z