Ne vidi kaj prida ljubezni pred seboj,
in najbrž je niti ne pričakuje kaj več
od tiste že pretekle. Ne verjame več v Boga,
ne v ljudi, mogoče niti sebi ne več.
Pozdravila sva se z očmi, ko je
molče je sprejel kozarec vina,
s katerim je počastil svoj čisti um,
ki se mi nikakor ni zdel v nasprotju z njegovo
zmečkano in obrabljeno obleko.
V hipu je kozarec dosegel dno,
njegov pogled pa se je potopil
v prazen trenutek. Srce mi je zaplesalo v krogu
z Budo, Jezusom, in vsemi božanstvi ljubezni.
Zdaj vem, da ni niti mučenik, niti brezdomec.
To je naš Pepi.

Maya mavrična popotnica