Solzni pramen las
ljubkujoče sklanja
se čez najin mrtvi čas.
S pesmijo te božam,
kot sem vedno si želela.

Črno beli tvoj obraz
se v snu mi razodeva
kot oltar,
na katerem, davno že,
poljubi moji so sprhneli.
Zdaj v kamnu
z zlatom izklesano
tvoje je ime.

Še me vrže na kolena,
jok se v grlu je zdrobil,
bosa plešem po črepinjah
in preklinjam, da si bil ...

Ignis