Mala smrt
k mlaki sveč
povešam pogled
in se uglašujem
na podivjane zvonove strahu
rad bi izvohal tvoje čebljanje
med razcvetelimi sirenami
in modrimi lučmi
na razritih poteh reševalcev
pobiram tvoje risbice
berač sem
s tresočo roko kirurga
skušam odkleniti
rit tega sveta
toda preostajajo mi le hrome besede
s katerimi brkljam
po zlomih in šivih
medtem ko ti
s povečano naklado
otroškega obraza
razprtih ust bolščiš vame
gola
nepremična
v fotelju
te pesmi
Srečko Luštrek
Napisal/a: Srečko Luštrek
Pesmi
- 12. 04. 2011 ob 10:45
- Prebrano 1138 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 833.4
- Število ocen: 22