I

Prazno srce, prazno oko.
Solze so presahnile.

Glej, mesec vzhaja!

Svetla je noč, a truden je spanec,
prazno srce in v roki kozarec
poln mesečine. Nič drugega v njem.
Le zvrhan kup izpite sreče.

Ni vode. Ni volje, veselja, življenja.
V vodnjaku le pesek in kamen.
Vse temno, vse tiho, vse polno trpljenja.
V blodnjaku, ko te ni zraven.

Solze sreče so presahnile.
Srce zdaj joče solze bolečine.

III

Lahko izgubim roko.
Lahko izgubim oko.

Glej, še vedno imam srce!

...

A vem, da vse je izgubljeno.
Tvoj glas, tvoj dotik, tvoj poljub.
In vem, da vse je zamujeno.
Le prah ostaja od najinih obljub.

Le kdo lahko ozdravi strto srce?

Žiga Lovšin - Lothlorien