Pobelim tvojo zaprašeno
obleko in pogladim
robove prosojnih ogljišč.

Ne zašumiš in ne prestopiš
praga, ko te naivna
povabim v znane
kamene globine.
Z blazinicami prstov ljubkujem tvojo
hrapavo
sramežljivost in drgnem lice ob
mesto kjer se bočiš vame.

Tvoj hlad me pohotno
zapriseže objemu starega ljubimca
in ni mi mar napisa
ki so ti ga namesto gumbov
zapeli preko razgaljenih prsi.


Tukaj stojiš in se utrujeno nasmihaš
prerokbi stare čarovnice, ki
je nate izpraskala tvoje ime.

MilaBoza