Iztekanja

Od drevesnega uda
do orlovega očesa,
zrklo dneva
kotali
senco meseca.

V bližino topline
in upanja,
se razlivajo sokovi
trdoživih trajnic.

Kam gredo koraki,
ki koprnijo v mesečini
kam gre smeh, ki
rastresen v breg
čuti dotike.

Ne sprašuj se,
požri jezik
in pogoltni srce,
da bolečina lahko izteče.


Silva Langenfus

Komentiranje je zaprto!

Silva Langenfus
Napisal/a: Silva Langenfus

Pesmi

  • 08. 04. 2011 ob 13:15
  • Prebrano 588 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 175
  • Število ocen: 5

Zastavica