Iztekanja
Od drevesnega uda
do orlovega očesa,
zrklo dneva
kotali
senco meseca.
V bližino topline
in upanja,
se razlivajo sokovi
trdoživih trajnic.
Kam gredo koraki,
ki koprnijo v mesečini
kam gre smeh, ki
rastresen v breg
čuti dotike.
Ne sprašuj se,
požri jezik
in pogoltni srce,
da bolečina lahko izteče.
Silva Langenfus
Napisal/a: Silva Langenfus
Pesmi
- 08. 04. 2011 ob 13:15
- Prebrano 588 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 175
- Število ocen: 5