Pravljica
V žepu,
na levi strani mojega suknjiča,
domuje dobra vila.
Ves čas jo nosim s sabo,
ko se spotikam
po razoranih poteh
in divjih pokrajinah,
polnih zveri,
ki me napadajo,
skozi trnovje,
ki me cefra.
Ona me v zahvalo celi.
Celoti me.
Zvečer,
ko pridem
po dolgi, temni, vijugavi poti
skozi gozd na plano,
pa se spremenim v palčka.
Mišje tiho stopim skozi majhna vratca,
skrita očem velikanov,
v njen dom -
njen raj.
Tam se, utrujen od poti,
zarodkasto zavit zapolham
v njeno čajno skodelico,
kjer blažen zaspim
v brezskrbnost zaumja.
na levi strani mojega suknjiča,
domuje dobra vila.
Ves čas jo nosim s sabo,
ko se spotikam
po razoranih poteh
in divjih pokrajinah,
polnih zveri,
ki me napadajo,
skozi trnovje,
ki me cefra.
Ona me v zahvalo celi.
Celoti me.
Zvečer,
ko pridem
po dolgi, temni, vijugavi poti
skozi gozd na plano,
pa se spremenim v palčka.
Mišje tiho stopim skozi majhna vratca,
skrita očem velikanov,
v njen dom -
njen raj.
Tam se, utrujen od poti,
zarodkasto zavit zapolham
v njeno čajno skodelico,
kjer blažen zaspim
v brezskrbnost zaumja.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Tomaž Mahkovic
- 07. 04. 2011 ob 10:40
- Prebrano 624 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 194
- Število ocen: 5
