Brezsmiselna so bila
vsa napol nema šepetanja,
saj mi je ustnice skoraj ugonobil
prevelik odmerek prošenj.
Odkorakal si
brez običajnega krika slovesa
in mimogrede odurno podtaknil
že zarjavelo britev
v moje razmajano srce.
V zraku je vzvaloval
mrtvaški prt tišine
in se razprostrl
čez skelino okamenelega sključenca.
Tiste noči
so iz mojih oči popadale
zoglenele zvezde,
v tvojih so kot vedno brlele
le ulične svetilke.

Marko Skok - Mezopotamsky