Šla bi v zeleni park,
da se najem čistega zraka,
da sprostim mišice telesa,
ki v civilizaciji naprezajo svojo zavedanje,
hodila bi tik ob tebi,
se te dotikala s prsti in štela drevesa.

Pustila bi za seboj trdoto betona,
pozabila da obstaja svet neusmiljen,
kjer vsak mora dokazati svoj vzrok obstoja,
da opraviči svojo pot.

Šla bi s teboj v pojoči park,
pela bi s pticami,
te držala za roko.

IŽ-lev