Šala
postelja mi je premajhna
glej kaj si storil
brenčim si uspavanko
časa ne prebavljam več
glej kako sem zaprl oči
izkljuvaj mi še jetra
pozlatiš mi prepletene prste
v tvojih prsih
bije volovsko srce
polzim skozi trave
ostre in prepletene
in sanjam o klasju
ki ga je pojila povodenj
ure dišijo po razmočenem kvasu
svatje se vračajo
veseli s pogreba
kakšna šala
kakšna dobra šala
ko zamahneš z roko
spet roji življenje
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: brezno
- 05. 04. 2011 ob 18:56
- Prebrano 1498 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 700
- Število ocen: 19
