Najino intelektualno občevanje
Srečala sva se v knjižnici
se med vsticami tipala z očmi
beroč nekoga ki je pisal
ravno o tem kar nama manjka
zavedna sva bila najine slabe načitanosti
in dejstva da naju očitno ravno to najbolj privlači
kot se je izkazalo kasneje ko najina uma volja združi
sprva sva se malo z zadržkom brala
bolj z listanjem sva iskala
najin skupen intelektualni utrip
med drobnimi vrsticami razuma in poželenja
nisva dolgo moralno zdržala
dala mi je čutiti željo da
zapišem vanjo svojo filozofijo
in me ona na berljivosti oceni
imponirala me je njena berljiva strast
po mojem pisanju
spodbudila me je
da sem pisal vedno močneje hitreje
vrstice je preskakovala
in jaz s tempom pačil pisavo
dokler nisem vanjo izlil tekočino iz peresa...
ni naju motilo
nasprotno
vedela je da bom napisano
še ponavljal ter ponavljal do popolnosti
da bom vedno bolj čutno pisal
kot sva tudi oba vedela
da se nikoli ne bom ob njej izpisal
da bova skupaj ustvarila umetnost
kar se je kmalu zgodilo…
priznali so najino prvo knjigo
in ji svečano uradno zabeležili naslov…
dodala sva abecedo in kasneje še besedo na besedo
da bo vsem berljiv četudi še ne načitan
kot pisci življenja od njega pričakujemo…
dve leti kasneje
sva še eno knjigo napisala
in si rekla
da sva tokrat sodobna intelektualca
ki sta dovolj načitana…
od tedaj
piševa le še iz ljubezni poezijo
za sebe
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: aco ferenc
- 05. 04. 2011 ob 01:54
- Prebrano 703 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 326
- Število ocen: 15
