Danes sem prišla domov
in odprla vrata s ključem iz zemlje.
Še preden sem stopila skozi vrata,
sem padla v naročje
črnih tulipanov,
ki so molče molili na
prvi stopnici.

Bela roka me je dvignila,
me odnesla na mehko preprogo,
kava je dišala
in vse je bilo
tako daleč kot pena na nebu.

Z jezikom sem pesmi nadela takte
in zavrtelo se mi je v glavi krila.
Noge so cepetale,
niso štele sekund, minut,
glava je obmolknila.

Danes sem prišla domov in
odklenila vrata s ključem iz zemlje.

Silva Langenfus