Senzacija zlomljenega srca
Zlomljeno srce
Zaradi zloma ni.
Zlomila sem ga jaz –
V tej površnosti!
Kot natrgan cvet,
Ki hoče zaživeti –
Pa mu družba ne pusti,
Ker je okužen že preveč
Z geni preteklosti
Očeta,
Ki je pil
In matere,
Ki je vlačila
Svoje telo
Po sencah mesta.
Zlomljeno srce
Naprej pove –
Prvo vstane,
In si oblizne rane
Dednosti!
A kljub vsem vstajam naveličano trpi
V kozmosu,
Ki ga je ravnokar
Izbruhnil vlak –
Prestar in zarjavel,
Premasten in debel
Za ironijo!
Zaradi zloma ni!
Zaradi denarja smrdi!
Zaradi majhnih stvari se izgubi!
V levem prekatu,
Kamor vsa svinjarija izteka,
Skozi desnega,
Kjer vse skupaj odteka –
V današnji svet,
Kjer se vse skupaj zapeče
In ponudi,
Kot trače in visokoleteče –
Senzacije.
Komentiranje je zaprto!
1.jpg "Nemo")
Napisal/a: Nemo
- 21. 02. 2008 ob 09:44
- Prebrano 1496 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 509
- Število ocen: 16
