Veš, včeraj me je pesem napisala,
zaznala sem, da vame vztrajno hodiš;
kot pika majhna, lahka sem postala
in v sebi jasna. Še po venah brodiš.

Saj vem, da tudi tebe pesem piše,
čeprav je to le tih, spoznan trenutek.
Ta v najin ris odblesk smehljaja riše,
ni važno, če je vse obris, osnutek.

Ko pesem vase naju cela vzame,
se v sebi več ne bova izgubila.
Vse bajke, skeče, žaloigre, drame
v njej bova, lahka, prazna, pozabila.

Lidija Brezavšček - kočijaž