***

Mogoče
pa le ni vse zastonj.

Ah,
seveda ni.

Vse se plača.

Prinesel sem ti kup črepinj
razbitega vrča
in zdaj plačujem,
s svojimi občutji,
da jih sestaviš
v glinen boben z membrano,
po katerem udarjaš,
da ves donim.

A, glej.
Tudi ti plačuješ
to bobnanje
na razpeto kožo mojih let.
Bom, bom, bom, bom,
bom, bom, bom, bom.
Plačuješ z vztrajnostjo.
Kot uglaševalka glasbila
zavibriraš v ritmu zvokov,
ki jih izvabljaš.

In jaz
zavibriram skupaj s tabo
v sozvočju
ljubezenskih strasti.

Tomaž Mahkovic

Komentiranje je zaprto!

Tomaž Mahkovic
Napisal/a: Tomaž Mahkovic

Pesmi

  • 01. 04. 2011 ob 12:53
  • Prebrano 813 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 345
  • Število ocen: 9

Zastavica