KLOVN

Nikar ne misli,
da je vse tako kot piše,
včasih trenutek bolečine pride
in tedaj jo roka
(za tolažbo)
na papir zapiše.

Le kakšne bolečine,
v njem par res ni nič takega
kar ne mine.
Ta nasmeh na licih
in ta usta do ušes razprta,…
(pa saj to je sreča ki ne mine)
V srce se pa tako in tako ne vidi,
ko smeh na licih
srčno bolečino prelisiči.
Lahko jo prelisiči, kajpak,
a bol ostane in srce
iz dneva v dan trpinči,
a on še kar vztraja
in ljudem na licih
smeh zastonj prodaja.

In tako se sam tolaži
prav z bolečino,
ko na belino jo zapiše
in solza
mnogokrat na papir mu kane,
črko bolečine (seveda na papirju)
brez težav izbriše.

Jože Sobočan