Ljubezen trezen
pije,
duša rjove
v srca bolezen,
zato gnije.
Srce ožeto,
zbito
in preživeto.
Do vrelišča zagreto
na mah,
z strelico zarito
na dah.
Srce ranjeno,
v srce
presekano,
se kotali v prah.
Ker od tam izhaja,
se vrača tja
in tam ostaja.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: franjo funkelj-frenk
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!