Z mrežo besed ovita
se krčevito borim,
za sladko rojevanje
iz zapredka v bubo
iz bube v metulja,

vsakodnevna zagonetka,
kako razplesti vozle
se ovija okrog mojih
golih vprašajev,

da ne bo pomote,
nisem mazohistka
vsem dopuščam
dovolj zraka in moči,

da z lastno krvjo
zacelijo črne rane,
se osvobodijo vdihov,
ki hlepijo za izdihi,

pusti vrani naj leti,
pa četudi bo izkljuvala
poslednje oči
in ukradla
poslednje zlato.

Silva Langenfus