Naredili so si njivo,
na pomlad so sejali solato in korenje,
namesto morja so uporabili domačo zemljo,
se prepogibali ob vzporednih rjavih pasovih,
pogledovali k sosedovem vrtu.

Niso hodili na morje,
za njih je zemlja bila moto prostega časa,
niso čepeli doma v kotu,
ampak na zemlji tri krat pet metrov dolgi
z majhno uto na začetku ob lesenih vratih iz desk.
Bili so mostiščarji malega barja svoje iluzije.

IŽ-lev