Čakajoče sence
so danes raztegnile svoje
svinčene ude,
na lubje ostarelega
drevesa,
kot bi hotele zadušiti
življenje pod skorjo.
Grmičevje je zakričalo
v šelestentju rojevajočih
travnih oblačil,
pobožalo stopala otroka,
ki se je nežno skobacal
iz naročja sna,
z odprtimi ročicami
je objel drevo
in nerodno zajecljal:
Mami, imam te rad.

Silva Langenfus