Obmolknili smo.
Bela snežna cesta, ki se vije mimo sadovnjakov,
kot bi jo narisal,
se je odela v črnino.
Postalo je neizmerno tiho.
Tako zelo, da so zamrli še glasovi živahnih
ptic v vinogradu …
Zabolelo je.
In zarezala se je neizmerna bolečina,
ki kar ne odide.
Sploh noče stran!
Strah se preliva po kosteh,
kri poganja divji srh.
Zelene ulice in livade pa so prazne, nekaj manjka …
Izginilo je.
Utihnilo.
A nekje v osrčju se sliši bes,
srž,
mržnja,
in sovraštvo!
In Hlepenje in nuja le po tem, da pravica končno zadosti,
da resnica poskrbi za zabrisane sledi.
Sara shiney