V iskanju zaklada
Danes bi spet rada pisala,
pa so prsti okoreli,
misli so zlepljene in
srce je podivjano.
Črke se posedajo
razkrajajo, drobijo,
kot stara mama
drobi kruh v kavo,
da bi se vsaj malo nasitila,
ker je njeno telo
prešibko za krajec.
Zlogi so težki, kot
mlinski kamni, ki
zrnju obljubljajo prah.
Beli prah se usipa,
med vejicami stavkov,
kot ivje se lepi na
klicaje in pike,
brez olike in brez občutka,
da je pisana beseda
večni zaklad.
pa so prsti okoreli,
misli so zlepljene in
srce je podivjano.
Črke se posedajo
razkrajajo, drobijo,
kot stara mama
drobi kruh v kavo,
da bi se vsaj malo nasitila,
ker je njeno telo
prešibko za krajec.
Zlogi so težki, kot
mlinski kamni, ki
zrnju obljubljajo prah.
Beli prah se usipa,
med vejicami stavkov,
kot ivje se lepi na
klicaje in pike,
brez olike in brez občutka,
da je pisana beseda
večni zaklad.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Silva Langenfus
- 22. 03. 2011 ob 09:32
- Prebrano 1283 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 430
- Število ocen: 13
