Morda bi balade? Mogoče sonete?
Bi radi popevke, podoknice, speve?
Želite si budnic preglasnih odmeve?
Mar hočete jodlane rime izpete?
Nihče več ne sliši preproste tišine,
odmevov zasenčenih hlipov poskritih,
in nemih akordov, v brezzvočje zavitih.
Frenetično divje kričanje ne mine.
Je v glasnem vrtinčenju prazna beseda
in slepa posiljena je melodija.
V medverzju zlakiranem ždi - nora beda.
Preglasni smo, pesem se več ne razvija.
Iz jedra navdiha poem ne pogleda.
V sobanah Parnasa Nič Pesem ubija.
Lidija Brezavšček - kočijaž