spomladi v zelenici
ki je še mlada
narahlo obarvana
v temno zeleno

kakor
odvezan vzorec
prtička
na prazni
in pusti mizi
ki obeta
kruhasto
sladko in slano

spomladi v zelenici
zavit v toplo
ogrinjalo ugodja
se sprašujem
skozi ustnice
poezije
brez strahu

kdaj oko
doživelo bo
spet šarm
in smeh
skozi špranjo
lepote
nedolžne ljubezni

kdaj drevo
bo pognalo
svoj sok
iz golega obstoja

kot sapa
svetlobo in žarke
v roso
novega jutra življenja

ivan z