Premraženi kotički zemlje
stegujejo brhke prsi
proti topli luči sveta,

v hrepenenju po
drobnih popkih življenja.

Razcveteli se bodo
v prelestna gibajoča telesa.

Veter jim bo kuštral lističe
in jim žvižgal skozi lase,

v razbohotenih krilih zelenja,

meni pa bo pašnik dražil
stopala, ko bom bosa
poletela v tvoje naročje.

Silva Langenfus