Ruleta vesti
Po mesecih dolgih le prejme plačilo
za delo, ki krade očeta družini,
da vse bo drugače, obljubi še ženi,
poljubi otroka, ko se je znočilo.
Nadene si frak, da gospodič postane,
denarcev odšteje zanj nekaj, da vstopi
v dvorano, se zlije s svetlobnimi snopi
sveta bogatašev, kjer dih ti zastane.
Zdaj nič več zidakov s palete ne zlaga,
na videz prav isti je kot vsa ta srenja,
žetonov poln v žepih s pripravo začenja
na igro - mar s srečo tod res razpolaga?
Še preden pristopi do mize in stavi,
zvoni telefon melodijo mu znano -
je žena, skrbi jo, ker šel je v neznano.
Otroka sta lačna, bi kruha, mu pravi.
Čeprav sta ponovno spet lačna zaspala,
zdaj solzna brezupno še mati spat leže;
morda pa le nov dan ji kruha odreže,
zaprla je veke, se sanjam podala.
Zeleni pogrinjek pokliče žetone,
na rusko ruleto prijazno jih vabi -
nekdo jih na koncu gotovo razgrabi!
Morda pa le kruha za vse bo na tone.
Zajamčena plača na stavljenem polju
v rumenih koleščkih sameva na petki;
morda za družino so novi začetki
z zasukom rulete v njegovem vesolju.
Kot svinec bi trosil po vesti človeka,
zaganja se krogla v vrteči napravi;
tam kroži že večnost, je nič ne ustavi,
njegovi je vesti peklenska pripeka.
Okorni postajajo vse bolj obhodi,
srce mu razbija, miži, nič ne gleda,
naposled to zrno številko ugleda,
uleže se nanjo, si prostor sposodi.
Številni vreščati na glas so začeli,
prezirali vsi so to vražjo ruletko,
ko krogla obide mu stavljeno petko,
zazdi se, da rekviem zanj so zapeli.
Spuščenih ramen, oznojenega čela,
potiho se staplja v preludij resnice,
izpraznjenih žepov, brez sladke potice,
domov bi se moral vrniti brez jela.
Kako naj le pride, v oči jim pogleda,
prinese igračo, jim usta nahrani?!
Kako naj bo vse spet takisto kot lani,
kjer smeh bil ponos je družinskega zgleda?!
Tri mes'ce brez plače, brez kruha, brez mleka,
je danes zastavil vse, upal na srečo;
zelence odpihnilo v drugo je vrečo,
začuti, da tone, odnaša ga reka.
Pogleda v nebo in sopiha v tišini,
otrokoma, ženi oprošča se v joku,
počasi razblinja se, nič več ni v šoku,
zaprede star avto, ki vest mu zaplini.
za delo, ki krade očeta družini,
da vse bo drugače, obljubi še ženi,
poljubi otroka, ko se je znočilo.
Nadene si frak, da gospodič postane,
denarcev odšteje zanj nekaj, da vstopi
v dvorano, se zlije s svetlobnimi snopi
sveta bogatašev, kjer dih ti zastane.
Zdaj nič več zidakov s palete ne zlaga,
na videz prav isti je kot vsa ta srenja,
žetonov poln v žepih s pripravo začenja
na igro - mar s srečo tod res razpolaga?
Še preden pristopi do mize in stavi,
zvoni telefon melodijo mu znano -
je žena, skrbi jo, ker šel je v neznano.
Otroka sta lačna, bi kruha, mu pravi.
Čeprav sta ponovno spet lačna zaspala,
zdaj solzna brezupno še mati spat leže;
morda pa le nov dan ji kruha odreže,
zaprla je veke, se sanjam podala.
Zeleni pogrinjek pokliče žetone,
na rusko ruleto prijazno jih vabi -
nekdo jih na koncu gotovo razgrabi!
Morda pa le kruha za vse bo na tone.
Zajamčena plača na stavljenem polju
v rumenih koleščkih sameva na petki;
morda za družino so novi začetki
z zasukom rulete v njegovem vesolju.
Kot svinec bi trosil po vesti človeka,
zaganja se krogla v vrteči napravi;
tam kroži že večnost, je nič ne ustavi,
njegovi je vesti peklenska pripeka.
Okorni postajajo vse bolj obhodi,
srce mu razbija, miži, nič ne gleda,
naposled to zrno številko ugleda,
uleže se nanjo, si prostor sposodi.
Številni vreščati na glas so začeli,
prezirali vsi so to vražjo ruletko,
ko krogla obide mu stavljeno petko,
zazdi se, da rekviem zanj so zapeli.
Spuščenih ramen, oznojenega čela,
potiho se staplja v preludij resnice,
izpraznjenih žepov, brez sladke potice,
domov bi se moral vrniti brez jela.
Kako naj le pride, v oči jim pogleda,
prinese igračo, jim usta nahrani?!
Kako naj bo vse spet takisto kot lani,
kjer smeh bil ponos je družinskega zgleda?!
Tri mes'ce brez plače, brez kruha, brez mleka,
je danes zastavil vse, upal na srečo;
zelence odpihnilo v drugo je vrečo,
začuti, da tone, odnaša ga reka.
Pogleda v nebo in sopiha v tišini,
otrokoma, ženi oprošča se v joku,
počasi razblinja se, nič več ni v šoku,
zaprede star avto, ki vest mu zaplini.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: jabolko
- 20. 03. 2011 ob 20:43
- Prebrano 878 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 324
- Število ocen: 10
