zgodaj zjutraj nasnujem vonj
ki se zablešči med prsti stopal
nenališpan pričenja obred
in v podpalubje gozda zasaja glas
poveže gležnje
spleta se s koleni
smolasti toni plapolajo med debli
bokom ni potrebno dokazovati
da vonj v drobovju nori
z luninimi strdki prestopi robove
okreše pas
pregnete prsi
s posrebrenimi koreninami umiva obraz

sonce se razpira

ko diham
kriknem
ko vdahnem
poniknem

sonce se razpira

v puhaste prste
ki zadišijo po ženski

sheeba