Tam kjer je vezalka
trgajo te
zeleno
v topli popek
zvezd
jezno tišino
čohaš jesenu
oregonskih gnezd
čakaš
prebujena
pločevinaste korake
bakrenih muflonov
in odmeve noči
da iz višav
zakapljajo
bujno
si zrastla
iz bujenja protonov
tam kjer je vezalka
zaprašena
v krplje maronov
zapredena
pred zrkli domišljije
plodijo se
radovedni pogledi
pelod skrivnosti
prši
pod arkadami vigredi
zaljubljeni
najini drevoredi
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Jure Drljepan (JUR)
- 14. 03. 2011 ob 18:49
- Prebrano 753 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 434
- Število ocen: 11
