Val brezčutne resnice,
hromi srca in v brezupu le
naših čutečih src si želi.
Dežela belih obrazov,
belih duš in solznih oči,
nam govori !
V svojem jeziku ječijo ,
a nihče izmed nas ne more
zanikat, da tega jezika še ne pozna!
Prosimo te veličastna mati,
usmili se in spreglej
tiste strašne reči,ki jih zaslepljeni,
nevedni počnemo, le za dobrobit
navadnega dne, navadnih ljudi
in v prid le goli znanosti.
V nov val nas zdaj sprejmi,
tak, ki se iz sočutja rodi
in zmot, napak se znebi.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Mindus
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!