Čeprav so ti levili rakovo hitinjačo in te ovili v
svilen kokon,
je ta izbruhnil fontano v črni luknji vesoljnega potopa.
Brez solza je kapljala nad mano v kalnem slapu
in jaz sem brezupno rojeval peščene plime,
ki sem jih tovoril iz Gobija in Kalahari,
da bi presahnil podivjano povodenj.
Še ledeniki so goreli in se v
raztaljenem curku plazili
v pljuča. Zaman sem
iskal škrge, da bi jih
podihal in ti vsaj za
malo dvignil sonce
na zahodu, ki je
le še rahlo,
čisto rahlo
tlelo.