Smešen si,
ko interpretiraš metafizična stanja
v svojem majhnem predpomnilniku.
Zapisali so ti tudi
določena čutenja,
zato si prepogosto domišljaš,
da ljubiš.
Ko se ti zazdi,
da si prizadet,
preveč preprosto formatiraš
čuteče zapise (shift plus delete).
In ko ugotoviš,
da se ti entropija oddaljuje
v neskončnost,
zatrokiraš,
da mi ne preostane drugega
kot to, da te izklopim,
da te pustim dan ali dva
spati v plastičnem ohišju
patetičnega vsakdana.