Mirno, spokojno ležim

jutro me je prehitelo

jaz pa kot v trugi

brez migljaja,

brez tresljaja,

nepremično brez utripa soliram

kot bi pisala zadnjo pesem brez naslova.

V tej orbiti mrtvenja mrtvim, odzorevam,

izhlapevam v ostankih vode v telesu

in zapoznelem toku krvi.

V občutku odhajanja, odmirjanja,

ne pojem speva, le žalostinsko zgodbo.

Pogrešam.

IŽ-lev