Še nikoli nisem napisal pesmi
Še nikoli nisem napisal pesmi
-
ne domoljubne,
tudi epske pesmi mi ne gredo od rok,
sploh pa nikoli nisem napisal ljubezenske pesmi.
Ker da napišeš pesem, sploh pa ljubezensko pesem,
moraš ljubiti, vzdihovati in goreti,
prebiti sto in eno noč brez sna,
vzdihujoč v luno ali zvezde,
z vilico moraš nezainteresirano prebirati zrnca riža na krožniku
in pomanjkanje apetita ti mora resno načeti zdravje.
Nadaljnje moraš brezciljno tavati po mestu,
s hrepenečimi pogledi v množici deklet iskati njo
in - če bi jo že opazil ali še huje - če bi ona opazila tebe -
moraš svoj pogled ranjenega psa z bridkim vzdihom odmakniti od nje
in se po možnosti zazreti v temne globine kakšne reke ali jezera.
A jaz nikoli nisem vzdihoval
in tudi ne nikoli tulil v luno.
Nikoli nisem koprnel,
medlel, nikoli nje pogleda iskal.
Nikoli nisem sanjal njenih prsi,
nikoli opazil iskre v nje očeh,
in níkdar niso me ganili ne
nje žalost, radost, jok, ne smeh.
Nikoli nisem jedel, níkdar pil
nikdár se ne zadihal, ne spotil,
še kamor cesar samcat se poda,
se odpravim redko, le izjemoma.
Samo zato nikoli ne napišem pesmi,
še najmanj tebi,
ki ne mislim nate,
mi ne kratiš sna
in pozabljam sproti tvojo kožo, tvoje ustne, tvoj dotik.
ne domoljubne,
tudi epske pesmi mi ne gredo od rok,
sploh pa nikoli nisem napisal ljubezenske pesmi.
Ker da napišeš pesem, sploh pa ljubezensko pesem,
moraš ljubiti, vzdihovati in goreti,
prebiti sto in eno noč brez sna,
vzdihujoč v luno ali zvezde,
z vilico moraš nezainteresirano prebirati zrnca riža na krožniku
in pomanjkanje apetita ti mora resno načeti zdravje.
Nadaljnje moraš brezciljno tavati po mestu,
s hrepenečimi pogledi v množici deklet iskati njo
in - če bi jo že opazil ali še huje - če bi ona opazila tebe -
moraš svoj pogled ranjenega psa z bridkim vzdihom odmakniti od nje
in se po možnosti zazreti v temne globine kakšne reke ali jezera.
A jaz nikoli nisem vzdihoval
in tudi ne nikoli tulil v luno.
Nikoli nisem koprnel,
medlel, nikoli nje pogleda iskal.
Nikoli nisem sanjal njenih prsi,
nikoli opazil iskre v nje očeh,
in níkdar niso me ganili ne
nje žalost, radost, jok, ne smeh.
Nikoli nisem jedel, níkdar pil
nikdár se ne zadihal, ne spotil,
še kamor cesar samcat se poda,
se odpravim redko, le izjemoma.
Samo zato nikoli ne napišem pesmi,
še najmanj tebi,
ki ne mislim nate,
mi ne kratiš sna
in pozabljam sproti tvojo kožo, tvoje ustne, tvoj dotik.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Bacek Jon
- 03. 03. 2011 ob 07:04
- Prebrano 1550 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 572
- Število ocen: 15
