pokukajmo zopet h krčmarju na vas
dan se pregiba čez usnjeni opas
misli oblikuje le ena pesem
ljub'ca oj ljub'ca, joj, glavco otresem

poje si, žvižga in polkna zapira
s čela s prsti potne srage odstira
pod pasom v sredini krepko nagaja
komaj korak korenjaka dohaja

en kamenček v šipo, da sliši se vzdih
glej, ljub'ca odpira v mednožju prepih
lestev, hop, postelja miga in škripa
strop se vrti, očarljiva je slika

krčmarja odnese v neskončnost nebes
lahkotnejša glavca od gosjih peres
še malo v kamrici pomiga junak
dajva še enkrat, ti si moj korenjak

sheeba