Poetu na pot
občutek, da si pravzaprav že vse življenje na cilju
in se ti bo v sanjah prikazal nasmejan zavaljen obritoglavi menih
(ki si mu že sedaj nekoliko podoben)
in se boš odločil preostanek svojega življenja prebiti v oranžnih rjuhah,
recitirajoč Om Mani Padme Hum pred in po obedih tsampe
in poganjajoč molilne mlinčke na sprehodih okoli samostana,
se v svojih meditacijah kdaj spomni na nas, živeče
v močvari iluzij in navideznih problemov
in nas blagoslovi s trenutkom miru,
ki ga bomo v jutranjem navdihu,
še polni sanj o oddaljeni gorati deželi
preoblikovali
v pesem.
Gregor, navdušen sem nad tvojimi pesmimi!
Predvsem so mi všeč teme, ki jih ubiraš, in direktnost - da te zadane. Pa ne (nujno) nekaj ''norega'' (s tem ni težko pridobiti pozornosti); vsebina pesmi preseneti in pridobi bralca še bolj nenadno in močno, kot bi jo kakšen 'neumesen' izsek nore alternativne poezije.
Všeč mi je tudi, da ni vsaka druga beseda neka metafora, ampak se pesem lepo bere in te očara tudi s tem, da jo lahko (presenetljivo) tekoče bereš, saj ne le, da umu ni potrebno prevajat vseh besed v njihov morebitni metaforični pomen, ampak se bralcu celo zdi, da je si mu to pesem prebral iz njegovih misli, sanj, srca in jo zato pravzaprav ne bere prvič. No, vsaj jaz sem dobil občutek, da si zadel v polno :)
Ker je ocenjevanje tehle pesmi, ki jih prebiram bolj ali manj zaključeno, in nimam kje, da bi ti dal petico, pišem pa kar semle.
Hvala za take pesmi
lp
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Gregor Grešak (skrbnik)
- 28. 02. 2011 ob 09:28
- Prebrano 2260 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 1263
- Število ocen: 36