Včeraj zadnjič nesmisle sem pokopala,
črno praznino z biseri oblito.
Včeraj glavi zadnjič sem pustila,
da sreče ne pusti mi skozi sito.

Ko Abadon me je pregriznil,
ko abderiti učili so me kako živeti,
v celofan sem dušo, srce zavila,
na dno morja Atlantide se potopila.
Idiotična razkužila iskala,
tulila v luno in v sonce jokala,
v majhnem kotu razkošja jutru pustila,
da s sladilom šejtana zastrupim,
rečem basta in bednežu prekleta usta odkrušim.

Danes zapela sem odo sebi,
ha, briga me kaj si misliš o meni.
S preproge sem madež izdrgnila,
magičnim silam in skoku v neznano se prepustila.

Za roko se z ritmom podala,
tišina ne bo me več pokopala.
Ti! nabrskana muha. Ne bom ti več težila.
Ker življenje sem čisto skrivaj na čelo poljubila.

Kaligraf