P kot poetesa
Poželjno srkam tvojo poezijo,
vso čisto, svežo, kot izvirska voda,
ki jo dariš, kot ognjemet fraktale.
Z njo delaš svet, ki ga poznaš, brezčasen:
v njo scejaš grče jablaninih vej,
dolino, ki ljudi ne mara, vdahneš,
vtkeš potok, ki v napačno smer hiti,
da omahne v grozo zbujajoče žrelo,
ki golta, skupaj z zemljo, svetel dan.
Zatohlost, žalost in tesnobnost kraja
odevaš v krilca pisanih metuljev,
tako filtriraš čas z globino duše
in gledaš s hrbta Pegaza smehljaje
na zublje zla, ki so mladost peklili,
da bit mi grejejo kot hišni ogenj,
ki plapola v kaminu, da čarobno
svetli intimo tihega večera,
prepredenega s tvojo poezijo.
vso čisto, svežo, kot izvirska voda,
ki jo dariš, kot ognjemet fraktale.
Z njo delaš svet, ki ga poznaš, brezčasen:
v njo scejaš grče jablaninih vej,
dolino, ki ljudi ne mara, vdahneš,
vtkeš potok, ki v napačno smer hiti,
da omahne v grozo zbujajoče žrelo,
ki golta, skupaj z zemljo, svetel dan.
Zatohlost, žalost in tesnobnost kraja
odevaš v krilca pisanih metuljev,
tako filtriraš čas z globino duše
in gledaš s hrbta Pegaza smehljaje
na zublje zla, ki so mladost peklili,
da bit mi grejejo kot hišni ogenj,
ki plapola v kaminu, da čarobno
svetli intimo tihega večera,
prepredenega s tvojo poezijo.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Tomaž Mahkovic
- 25. 02. 2011 ob 10:09
- Prebrano 1062 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 899
- Število ocen: 23
