zorim vate
zajamem te med verze
in v premiku minut
se dotikava z očmi na Prešercu
in rečem ti
nekega dne boš slaven
in smeh raztaplja Tromostovje
ja, kot Julija in Prešeren
spuščava ceste
utrgava se z vejo na grad
vzdihljaji in mokro hitenje
ogrneva z odejo mrak, sonce in zvezde
kaj pa luna
luna je tudi najina
vse bi
vse bi
a bi le tebe
v lesketanju zore
le tebe
ko je dan
le tebe
ko je noč
le tebe
ko vesolje odgovarja
le tebe
med brzicami barja

sheeba