Materi
Ugašaš v sobi tisočih zarij.
Za tvojim zidom ličnic
se valijo sive dlake,
v nabrušeni tišini jih oblikuješ,
na prsih jih greješ,
da bi zakrila zakrnele bradavice.
Ližeš ogorke iz oči,
s svojim belim jezikom
goltaš črepinje,
goltaš golobice,
goltaš goljata,
tvoje bele dlesni
krvavijo.
In včasih se vračaš
z nočjo,
s škorpijonom
na prsih,
na črnih prsih
sopeš
kot žival.
Komentiranje je zaprto!
1.jpg "Nemo")
Napisal/a: Nemo
- 24. 02. 2011 ob 21:29
- Prebrano 1521 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 645
- Število ocen: 17
