družinsko drevo
mi drsti
same zlate ribice
ki jih kot dvoživka
s tremi življenji
udobno prebavljam
s peresno lahko dušo
težkokategornika

podivjana lakomnost
prežvečenih občutkov
me nenadoma
kot jajce ujame
v štefani pečenko
in postreže
kot razkoščičeno bistvo
prestradanim divjim svinjam

razhrbtenjačena vretena
upognejo
pokončno držo
v paraboličen stvor

družinsko drevo
mi prijazno izraste vejo
na kateri zabingljam
z žabjimi očmi

jabolko