Spoštovanemu so-občestvu
se globoko opravičujem
za vse muke, ki jih mora trpeti
ob tako prostodušnem ekshibicionizmu mojih anomalij,
kot je na primer nepoboljšljiva pozitivna naravnanost
z voljo in veseljem do življenja,
in, posledično, predrznim vznemirjanjem so-fosfatnih skupin
znotraj ustaljenih ureditev DNK kodonov -
v utopični težnji po valenci konstante nagiba 36°
med nitasto heksatičnimi mezofazami
frustracijskih vibracij.

Prav tako se opravičujem članom nebeškega kraljestva,
ki me je, ne da bi me predhodno kaj vprašalo, nekoč ustvarilo,
v telo vdihnilo za nekaj številk preveliko dušo,
vpečatilo vanjo ekspanzijsko-kodni zapis Ch'i
in me, joj kako nevarno, z možnostjo razvoja v premnoge smeri,
kot nekakšno poskusno zajkljo -
z namenom preganjanja dolgčasa na Zemlji (vseeno včasih zeham)
potisnilo v projektni koncept zgodbe še skozi snovnost -
(vseeno se najraje potikam po meddimenzionalju),
za nameček pa, mojim čudaškim prednikom,
vbrizgalo še mešanico nekakšnih poblaznelih genov,
ki si, joj kako perverzno, lastijo pravico po »biti malo unplugged«
in se z nasmeškom v molekulah
sprehajati po tem evolucijsko-iztirjenem zombijevskem planetu,
vse dokler bo, sori k žvim (a ni mus),
animus v meni
obsojen na dihanje!

;)

pepelka