Oči modre starke
vidijo vame
pripravljena sem
njene oči vedo
kam grem
podzemlje čaka
neznan zvok je pred menoj
pot brez ptic
v globinah
kamor mi odpira smer
je gost vonj
po življenju
Prostrana dvorana svetlobe
sama vstopam
tu notri je zunaj
nisem vedela,
da imam tako veliko srce
ona je vedela od zmeraj
čakala je
da moje oči dozorijo
Tišino razumeš
ko dovolj časa zreš vase
ko z očmi prehodiš vso temo
se ti sama od sebe odpre
najsvetejša vseh svetlosti
Poznam to pot
tisočkrat sem jo že prehodila
v pozabljenih časih
podzemna svetloba je najsvetlejša
najtišja
najmanj bleščeča
tisti
ki zmorejo
tvoj pogled
ki slišijo
starka
modrost tvojih oči
pridejo do nje