Sladkoba odpuščanja
Umirajoči odnos pred nogami
tihega, ugašajočega večera.
Sence rok v krošnji drevesa,
obirajo davno nagnite sadeže.
Koliko dotikov izgubljenih v prošnjah
in koliko poljubov pogašenih – še
preden so vdihnili prvi zrak.
Dim sonca pomešan z vetrom,
kuštra gladko, nežno odpuščanje.
Posušene kraste besed odpadajo
in puščajo odprte plodne brazde.
Ne skelijo več.
Le občasno zakričijo pesem,
ki diši po smehu in svobodi.
tihega, ugašajočega večera.
Sence rok v krošnji drevesa,
obirajo davno nagnite sadeže.
Koliko dotikov izgubljenih v prošnjah
in koliko poljubov pogašenih – še
preden so vdihnili prvi zrak.
Dim sonca pomešan z vetrom,
kuštra gladko, nežno odpuščanje.
Posušene kraste besed odpadajo
in puščajo odprte plodne brazde.
Ne skelijo več.
Le občasno zakričijo pesem,
ki diši po smehu in svobodi.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Silva Langenfus
- 16. 02. 2011 ob 17:02
- Prebrano 763 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 225
- Število ocen: 6
