Vse bajke so se skrile,
ves oriental nas je prevzel.
Usoda kroji noči,
bedak tisti, ki ne verjame njeni moči.

Poglej okrog sebe, si ga že srečal?
Zmrazi me ob misli,
da srce sem takrat pustila zgniti.
Le korak stran, le korak je bil.
Takrat.

Odpusti mi zlagane dneve,
odpusti, da svoj žar sem pozabila.
Takrat.
Kaj bi dala, da bi se nazaj v tisti čas vrnila.
Ko prvič sem začutila,
ko le spokojno v oblake te zavila.
Oči so videle, srce tudi,
zakaj strah mladostni me je zgrudil?
Le kaj bi?
Zvezdo na nebu ne moreš kar tako zgrabiti.

Na kolenih klečim,
te poiščem in zakličem ime.
Zaigrali bomo serenade in
objokali svet brez prave podlage.

Kaligraf