Ko ostanem brez okusa
žalostno pospravljam
ostanke korenin
kose srca
ki sem jih nosil
na ponesrečenih potovanjih
namesto grobega kiča
namesto grobe barve zlata
jih kopičim
kot mazila
za moje rane
kot luč v moji temi
kot tišino in kič
s katerim bom krasil
svoje pesmi
zdaj ko moje želje
ni več
zdaj ko končno želim
ostanke korenin
kose srca
ki sem jih nosil
na ponesrečenih potovanjih
namesto grobega kiča
namesto grobe barve zlata
jih kopičim
kot mazila
za moje rane
kot luč v moji temi
kot tišino in kič
s katerim bom krasil
svoje pesmi
zdaj ko moje želje
ni več
zdaj ko končno želim
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: ivan z
- 15. 02. 2011 ob 13:43
- Prebrano 627 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 228
- Število ocen: 9
