17.33

Iz krvi in zemlje sem te ustvarila ,
v svojih sanjarijah.
Iz krvi in zemlje.
Iz krvi.

Zemlja se je razsula
v pesti mojih pričakovanj.
Ostala je -
KRI.

Čista, rdeča in živa!
V potokih prelita skozi tvoje
in moje srce.

Pogrešam njeno toploto.
ki polzi skozme,
ko me poljubljajo tvoje roke.
Vsaka minuta
me razbije na koščke
hrepenenja.

Ob 17.33
nastavim budilko srca.








Silva Langenfus

Komentiranje je zaprto!

Silva Langenfus
Napisal/a: Silva Langenfus

Pesmi

  • 14. 02. 2011 ob 12:17
  • Prebrano 606 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 354
  • Število ocen: 11

Zastavica