Bil je petek,pred 1 letom-povsem navaden dan,no vsaj mislim sem da bo temu tako...
Na urniku smo imeli matematiko-profesorica nam je odklenila razred in mi smo se nabasali vanj,kot živali-bilo je glasno,preglasno.
Še sedeli nismo,ko je Nika prišla k profesorici in ji povedala,da odhaja na drugo šolo-mi še te novice nismo vedeli,zato nam jo je hotela Nika povedati vendar je bilo v razredu tako zelo hrupno,da tega ni morala storiti.
Citiram:
Nika:A vam lahk neki povem???
Jaz sem še stal,in sem mislim,da namo namerava povedati nekaj v zvezi z razredom oz da ji je razredničarka nekaj dejala in jo prosila nej nam pove v razredu-mislim sem da ne bo nič hujšega oz posebnega novica kot novica,da ne bo tako grozno,kot je na koncu bilo
Nika:A vam lahk še neki zadnič povem???
V razredu je nastala tišina....
Takrat sem se pa vsedel in sem točno vedel,koliko je ura točno sem vedel,kaj želi Nika s tem povedati,točno sem vedel kaj nas čaka.....
Nika:Dans sm še zadnič z vami pol pa grem.....
Šla je proti svojemu mestu jaz sem jo gledal in se obnil nazaj,ker je sedela za menoj jo pogledam in Nika se mi nasmeje nato se obnem naprej.In ura teče dalje-kot da nič ni bilo amak jaz dejstva da gre in da je ne pride nazaj nisem mogel dojeti in sprejeti enostavno nisem doje da je to resnica.....
Že sredi ure sem se začel jokati,po licu so mi tekle solze-čustva so me premagala,zlomil sem se....
Nika:Dej Jerry nehi no
Karmen:Lej Jerneja ko joka...
Kmalu za tem je zazvonilo.....
Žalostnih obrazov je bilo precej.....
Prišli smo iz razreda,jaz sem jokal,jokal,jokal in samo jokal šokiran,prizadet totalno na dnu.Nisem verjel da se to dogaja....
Kot da se je čas izgubil v noči....

Vidim Niko in jo objavemem:Jočeva oba močno in glasno res čustva so bila velika in močna......
Jaz v joku:Nika Neeeee ne it prosim te
Tistega dne res nisem bil dobra družba......

Še cel dan sem jokal,in nisem verjet da je to resnica,amak Nika je še pred telovadbo odšla domov odšla proti novim zmagam novim dogodivšinam na proti-obljubila mi je da pride kmalu,amak to preprosto ni isto,odšla je za vedno.
Še danes leto dni po tem se tistega petka spominja še kako živo,kot da bi se vse zgodilo danes,spet nove preiskušnje ne bi prenesel. Ne bi preživel ponovnega zloma-ne bi prenesel še enega slovesa.

JERNEJ