Ko gledam tvoje oči,
narahlo se mi smeji.
Joj kako bile okusne bi,
tvoje jeterce v omaki.

Ko gledam te, ko tam stojiš.
Res najlepše ne dišiš.
A ko zrezek tvoj, krožnik mi krasi.
Na svetu lepšega vonja ni.

Tvoje tace niso za klobase.
V juho kislo, pa malo kaj bolj paše.
Tvoja glava tudi ni okras,
ampak čar je riževih klobas.

Celo leto, sem dajal ti za pod zob.
Zdaj prišel je zate rok.
Zdaj te treba je dati iz kože,
da naredimo si zaloge.

Adriano Trnovšek