ZEITGEIST

Če lahko sprehod
čez Montmartre,
kavo pred Torre de Belem
in frnikole v žepu
prestavljamo v čase,
ko cene nafte rastejo
in je moderno sprehajati francoske buldoge,
bi se lahko vprašali,
zakaj za vraga ne moremo
v žep spraviti pravih besed,
ki bi iz valjanja po blatu,
iz obrednega obrezovanja,
životarjenja pod mostom
in izkoriščanja otrok,
izvlekle najboljše teorije,
aksiome o pravici do svobode.
Do svobode za vsakogar.
Za protivladne protestnike,
za oskarjevce, za doječe matere.
Za Rockhampton in Brisbane.
Za prodajalke ljubezni, za pse.
Za Hišo slovenske poezije v Parizu,
za drevo in kamne.
Za fotofiniš pridobljenega z rojstvom.
Pogubna vprašanja za človeški um.
Blokada misli. Razpad srca.
Ker ne gre vedno sestaviti sveta
samo iz dveh polovic.
Samo ljudje smo.
Pa še to ne.

Barbara Žvirc

Komentiranje je zaprto!

Barbara Žvirc
Napisal/a: Barbara Žvirc

Pesmi

  • 09. 02. 2011 ob 22:06
  • Prebrano 1083 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 235
  • Število ocen: 8

Zastavica